Hópferšarbķll slķtur žjóšvegi 10.000 sinnum meira en fólksbķll...!

 

 

 

Hola i vegi

 

Um helgina ók ég um uppsveitir sunnanlands. Hrikalegt var aš sjį hvernig slitlag veganna er vķša illa fariš. Jafnvel nżir vegir sem voru geršir sumariš 2015 eru farnir aš molna upp og djśpar holur meš skörpum brśnum vķša.

Nišurbrot vega fylgir öxulžunganum ķ fjórša veldi samkvęmt "Fjórša veldis reglu" Evensen og Senstad. Žaš žżšir aš jeppi meš öxulžunganum 1 tonn skemmir veginn 10.000 (10 žśsund) sinnum minna en t.d. rśta meš 10 tonna öxulžunga. Įlag bķlsins sem er 10 sinnum žyngri en fjölskyldujeppinn er žvķ 10x10x10x10=10.000 sinnum meira!

Venjulegir fólksbķlar, jeppar meštaldir, eiga žvķ hverfandi žįtt ķ hrörnun vega. Ein rśta getur žvķ valdiš sömu skemmdum į veginum og 10.000 fólksbķlar, sé hśn 10 sinnum žyngri en fólksbķllinn.

Ein rśta eša eša žungaflutningabifreiš getur žvķ valdiš sömu skemmdum og öll umferš fólksbķla eftir sama vegarkafla ķ nokkra daga, jafnvel marga daga.

Į vinsęlum leišum tśrista, t.d. Gullna hringnum, er kannski ekki fjarri lagi aš 100 rśtur aki daglega. Nś er 100 x 10.000 sama og milljón. Umferš žessara žungu bķla į einum degi veldur žvķ sama skaša og milljón fólksbķla !!!

Žetta er vęntanlega svona žvķ sem nęst, en lķklega ekki mjög fjarri lagi. Žeir sem žekkja buršaržolsfręši vega betur en ég mega gjarnan leišrétta mig ef meš žarf, eša taka undir žaš sem skrifaš er hér... Öxulžungi hópferšabķls sem fullur er af tśristum er heldur ekki nįkvęmlega 10 sinnum meiri en öxulžungi jeppans sem er kannski um 2 tonn eša meš 1 tonna öxulžunga, en Yaris er ekki nema 1 tonn įn fažega, en fjóršaveldisreglan gildir eftir sem įšur.

Til aš śtskżra fjórša veldis regluna ašeins betur: Ef öxulžunginn vęri 5 tonn, eša 5 sinnum meiri en heimilsjeppans sem er meš 1 tonna öxulžunga, žį er įlagiš į veginn 5x5x5x5=625 sinnum meira.
Ef viš berum saman viš Yaris meš 500 kg öxulžunga, žį er įlagiš į veginn
10 x 10 x 10 x 10=10.000 sinum neira!    
Einnig mį geta žess, til aš śtskżra hve hratt žessi neikvęšu įhrif fylgja žunganum, aš nišurbrotsįhrif bifreišar meš 11,5 tonna öxulžunga er 75% meira en bifreišar meš 10 tonna öxulžunga (  N = 11,5 4  /  10 4  = 1,75  ).

 

 --- --- ---

Vegageršin:  Vegirnir okkar

http://www.vegagerdin.is/vefur2.nsf/Files/Vegirnir_okkar/$file/Vegirnir%20okkar.pdf

„Meš vaxandi umferš hefur slit į vegum aukist til muna en žar vega žungt auknir vöruflutningar. Žungar bifreišar slķta žjóšvegunum margfalt meira en léttar fólksbifreišar žvķ žungaumferšin brżtur nišur buršarlög veganna smįtt og smįtt og veldur žvķ aš meš tķmanum minnkar buršaržol žeirra. Ķ grófum drįttum er tališ aš įhrif žyngdar hafi fjórša veldis įhrif į nišurbrot veganna. Žetta žżšir aš öxull, sem er 10 tonn aš žyngd, hefur 10 žśsund sinnum meiri įhrif į nišurbrot vegar en öxull sem er 1 tonn.“

 

  --- --- ---

 

Nś stendur jafnvel til aš setja upp tollhliš į vegi umhverfis höfušborgarsvęšiš og rukka ķbśa žar um vegatoll ķ žvķ skyni aš safna fé svo hęgt sé aš lagfęra skemmdir į vegum sem ljóst er aš žungaflutningar, m.a. hópferšabķlar fullir af feršamönnum, valda. Hinn almenni heimilisbķll į nįnast engan žįtt ķ žessum skemmdum į žjóšvegakerfinu.

 

Fjordaveldisreglan

Mynd: Birkir Hrafn Jóakimsson: Hjólför ķ ķslensku malbiki

S
jį einnig:  
Įrni Snęr Kristjįnsson:
Įhrif žungatakmarkana į vegum - Kostnašargreining helstu flutningaleiša  

 

--- --- ---

 

Žetta er ekki ķ fyrsta sinn sem Ķslendingar freistast til aš reyna aš hafa fé af feršamönnum. Grani bóndi į Staš reyndi žaš eitt sinn og fór illa fyrir honum:

thjodsogur-142w"Į Staš į Ölduhrygg (Stašastaš) bjó ķ gamla daga bóndi sį, er Grani hét; var hann bęši įgjarn og aušugur. Alfaravegurinn lį um landeign hans eptir endilaungum Ölduhrygg sem nś er kallaš Stašarholt, og veršur enn ķ dag aš fara um žennan veg, er feršast er vestur undir Jökul eša žašan inn į Mżrar eša ķ Dali, enda er vegur sį mjög fjölfarinn, bęši til kauptśnanna Ólafsvķkur og Bśša, og til skreišarkaupa vestur i „plįss", sem kallaš er, en žaš er Hjallasandur, Keflavķk, Ólafsvik, og Brimilsvellir.

Grani bóndi žóttist nś geta nįš miklu fé, ef hann tollaši veginn; byggši hann žvķ afar mikinn torfgarš nešan frį sjó og upp ķ Langavatn (Stašarvatn). Hliš hafši hann į garšinum, žar sem vegurinn er, en veitti eingum fararleyfi, nema žeim, er greiddu Granatoll. Óljóst er meš öllu, hve hįr hann hefir veriš, en illa undu menn tollgreišslu žessari, enda launušu žeir Grana bónda hana "žvķ einhvern morgun fanst hann daušur hangandi viš annan dyrastafinn ķ garšshlišinu.

Hefir sį vegur aldrei veriš tollašur sķšan. Žaš er aušséš į garšrśst žeirri, sem eptir er, aš hann hefir veriš įkaflega hįr og žykkur, og leingd hans hér um bil 300-400 fašmar."

                                                                    Žjóšsögur og Munnmęli. Jón Žorkelsson. 1899.

 

 

 

 


mbl.is Telja vegaskemmdir ógna öryggi sķnu
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Athugasemdir

1 Smįmynd: Sveinn R. Pįlsson

Formślan ķ pistlinum į viš um buršarlögin undir veginum. Žau brotna nišur į löngum tķma, mörgum įratugum eša įrhundrušum.

Slitlagiš ofanį er flókiš dęmi. Ķ skżrslu um endingu slitlaga, sem Efla gerši fyrir Vegageršina, er enginn greinarmunur geršur į tegundum ökutękja (sżnist mér), eingöngu mišaš viš fjölda bķla į dag. Žó hlżtur žungi ökutękjanna aš hafa eitthvaš aš segja, en ekki eins mikiš og į buršarlögin.

http://www.vegagerdin.is/Vefur2.nsf/Files/Ending_malbikadra_slitlaga/$file/Ending%20malbika%C3%B0ra%20slitlaga.pdf

Sveinn R. Pįlsson, 22.2.2017 kl. 20:42

2 Smįmynd: Įgśst H Bjarnason

 

 

                                                                               

Sęll Sveinn

Žaš er įgęt umfjöllun um nišurbrot undirlagsins hér:

Įhrif žungatakmarkana į vegum
Kostnašargreining helstu flutningaleiša
Įrni Snęr Kristjįnsson

http://www.vegagerdin.is/vefur2.nsf/Files/ahrif_thungatakmarkana_a_vegum-kostnadargreining_helstu_flutningaleida/$file/ahrif_thungatakmarkana_a_vegum-kostnadargreining_helstu_flutningaleida.pdf

Sjį t.d. bls. 22 žar sem m.a er fjallaš um fjóršavelisregluna.

 

 --- --- ---

 

Hér er meira fjallaš um yfirlagiš:

Hjólför ķ ķslensku malbiki
Slit og deigar formbreytingar
Birkir Hrafn Jóakimsson

http://www.vegagerdin.is/Vefur2.nsf/Files/Hjolfor_i_islensku_malbiki/$file/Hj%C3%B3lf%C3%B6r%20%C3%AD%20%C3%ADslensku%20malbiki.pdf

Um fjóršaveldisregluna er fjallaš į bls. 81.

 

--- --- ---

 

Svo er žaš skżrsla Eflu sem žś vķsašir į:

Ending malbikašra slitlaga, breyting į sķšustu įrum
http://www.vegagerdin.is/Vefur2.nsf/Files/Ending_malbikadra_slitlaga/$file/Ending%20malbika%C3%B0ra%20slitlaga.pdf

 

 

 

 

Įgśst H Bjarnason, 22.2.2017 kl. 21:04

3 Smįmynd: Įgśst H Bjarnason

Į blašsķšu 13 ķ  skżrslunni um žungatakmarkanir er skżringarmynd įsamt texta sem śtskżrir hvernig vatnsžrżstingur veldur broti ķ slitlagi, žannig aš holur meš skörpum brśnum myndast.

 

Ég ek oft Gullna hringinn og hef tekiš eftir žvķ hve žessar holur meš skörpu brśnunum eru fljótar aš myndast. Nś um helgina varš mér starsżnt į veg sem undirbyggšur var og klęddur sumariš 2015. Žar voru furšu margar holur af žessari gerš farnar aš myndst.  Žaš vakti athygli okkar sem voru ķ bķlnum aš slitiš var mun meira į žeim vegarhelmingi sem ekiš er  į įšur en komiš er aš Geysi, en mun minna į žeim helmingi sem ekiš er į til baka. Ég tel skżringuna vera žį aš vęntanlega er meiri umferš įvegarhelmingnum sem liggur frį Mśla aš Geysi, en frį Geysi aš Mśla, žvķ margir feršamenn sem aka um Geysi aš Gullfossi aka Flśšaveginn um Brśarhlöš til baka frį Gullfossi. (Mśli er bęrinn sem er į vegamótunum 5 km sunnsn Geysis).  Grķšarleg umferš hópferšabķla meš feršamenn er į žessum vegi.

Įhrif žungatakmarkana į vegum
Kostnašargreining helstu flutningaleiša
Įrni Snęr Kristjįnsson

http://www.vegagerdin.is/vefur2.nsf/Files/ahrif_thungatakmarkana_a_vegum-kostnadargreining_helstu_flutningaleida/$file/ahrif_thungatakmarkana_a_vegum-kostnadargreining_helstu_flutningaleida.pdf

 

 

 

 

 

Įgśst H Bjarnason, 22.2.2017 kl. 21:33

4 Smįmynd: Sveinn R. Pįlsson

Žarna getur veriš aš įlag sé ekki alveg sama og slit. Viš getum ķmyndaš okkur bita śr timbri. Ef sett er į hann įlag, žį svignar hann, en ef hann er pśssašur meš sandpappķr žį eyšist hann. Ef hann er pśssašur nógu lengi žį skemmist hann, žó svo aš žunginn sé lķtill sem notašur er viš aš pśssa.

Žaš skiptir žvķ mįli hvernig dekk eru notuš, t.d. ef žaš eru nagladekk. Einnig getur salt fariš illa meš malbikiš. Og ķslenska grjótiš er mjög lélegt lķka.

Sveinn R. Pįlsson, 22.2.2017 kl. 21:47

5 identicon

Hvaš meš žungaflutningabifreišar? Hver er öxulžunginn į žeim?

Höršur Žormar (IP-tala skrįš) 22.2.2017 kl. 22:34

6 Smįmynd: Gušmundur Jónsson

Slitiš į  veginum = heildaržungi farartękis deilt meš rśmįli allra dekkja sinnum (loftžrżstingurinn ķ dekkjunum ķ fjóršaveldi)

žaš er aš seigja. loftžrżstingurinn er eina breytan sem er ķ fjóršaveldi. žetta žżšir ķ reynd aš trukkar sem nį aš aka į loftžrżsting sem er um 2 bör slķta vegi lķnulega meš žyngd ķ samanburši viš fólksbķl meš sama loftžrżsting ķ dekkjunum.

Vörubķlar og rśtur eru gjarnan  meš um  7 bör ķ dekkjunum en litlir jeppar og fólsbķlar um 2 bör  7 ķ 4 er 2400 og 2 ķ fjórša eru 16  2400/16= 150

Žumalputtareglan er žį žannig aš rśta slķtur veginum sem nemur 150 sinnum meira į hvert kķló.

Gušmundur Jónsson, 23.2.2017 kl. 09:39

7 Smįmynd: Marta B Helgadóttir

Takk fyrir enn einn fróšlegan pistil Įgśst.

Viš eigum svo fķn ķslensk orš ķ ķslensku yfir svo margt, t d yfir žį sem feršast, žeir eru kallašir feršamenn eša feršalangar. Viš žurfum ekki aš nota enskuslettuna "tśristi" sem mér finnst frekar nišrandi, en kannski er žaš sérviska ķ mér :) 

Eitthvaš munar um alla žungaflutninga/ vöruflutninga į vegunum, strandsiglingar voru lagšar af og flutningar til og frį landsbyggšinni fara fram į žjóšvegunum. Flutningabķlar keyra ašallega į nóttunni svo viš veršum ekki svo żkja mikiš vör viš žį.

Tekjur af feršamennsku į Ķslandi eru notašar ķ annaš en žaš sem aš feršamennsku snżr. Ekki er veriš aš byggja upp innviši sbr Kastljósžįtt gęrkvöldsins, svo viš žurfum aš spyrja okkur eša öllu heldur stjórnvöld; hvert fara allar žęr gķfurlegu tekjur sem af feršažjónustunni eru? Upphęširnar hafa sķšustu įr veriš eru oršnar stęrri en sjįvarśtvegurinn skilar til žjóšarbśsins. Jś, viš vitum aš endurreisn ķslenska efnahagskerfisins frį hruni hefur aš miklu leyti veriš borguš upp meš einmitt tekjum af feršamnnsku. Skemmtiferšaskipin borga mikla peninga fyrir aš fį aš koma aš landi, flugfélögin borga mikla peninga ķ lendingargjöld, dagleg neysla feršamanna ber alla žį jašarskatta sem neyslu į Ķslandi fylgja og sķšast en ekki sķst, feršažjónustan er atvinnuskapandi fyrir gķfurlega stóran hóp fólks sem borgar sķna tekjuskatta og skyldur og sem sumir hverjir vęru annars atvinnulausir. Ķ flestum löndum Evrópu hefur veriš mikiš atvinnuleysi žau įr sem lišin eru frį hruni, en ekki hér į Ķslandi žar sem atvinnuleysi męlist varla.

Žaš erum viš sjįlf sem erum fķllinn ķ stofunni. Viš erum ekki aš standa okkur nógu vel, žurfum aš žrżsta į stjórnvöld aš hafa vegina ķ lagi, en aš setja upp vegtolla og rukkunarskśra sem manna žarf nótt og dag, er dżr leiš og fornfįleg. Ég er hlynnt komugjöldum žegar feršamennskan į ķ hlut, vil hafa upphęšina lįga hverju sinni, en aš allir borgi sem feršast til Ķslands.

Marta B Helgadóttir, 23.2.2017 kl. 10:38

8 Smįmynd: Įgśst H Bjarnason

Takk fyrir įbendinguna Marta. Bśinn aš breyta tśristanum ķ feršamann :-)

Takk einnig fyrir góš skrif.

Įgśst H Bjarnason, 23.2.2017 kl. 11:52

9 Smįmynd: Brynjólfur Žorvaršsson

Mér sżnist vera einhver misskilningur meš hvaš įtt er viš meš "sliti į žjóšvegum", ég er vęntanlega ekki einn um žaš. Flestir viršast sjį fyrir sér slit į yfirborši, svipaš og sandpappķr į fjöl, og žar hefur Gušmundur Jónsson hér aš ofan sjįlfsagt rétt fyrir sér - žannig slit breytist lķtiš milli bķltegunda. En ég hef velt žessu fyrir mér įšur og lesiš skżrslur Vegageršarinnar og einnig žessar sem Įgśst vitnar ķ hér aš ofan, og eftirfarandi er minn skilningur į žvķ sem į sér staš.

Žaš sem į sér staš undir slitlaginu er mun alvarlegra en yfirboršsslit. Buršarlögin brotna nišur vegna žunga og hreyfingar, og ég er alls ekki viss um aš žaš taki įratugi eša įrhundruš. Ķslenskt grjót er ekki sérlega slitsterkt og mig grunar aš meš miklu įlagi, t.d. į Geysisveginum sem Įgśst talar um, gerist žetta mun hrašar. Slitlagiš į ķslenskum žjóšvegum er nęfuržunnt sem žżšir aš žrżsingur og hreyfing ķ buršarlaginu nęr nišur ķ tiltölulega oddhvassan žrķhyrning undir dekkinu, įlagiš er žvķ į mjög litlu svęši hverju sinni. Malbik ķ žéttbżli er mun žykkara og dreifir žunganum talsvert betur, slit į buršarlagi er žar af leišandi talsvert minna.

En hver ętli afleišingar af žvķ séu žegar buršarlögin molna vegna įlags? Mölin sem er undir slitlaginu veršur aš vera laus viš allan sand til aš tryggja aš vatn safnist ekki saman žar. Žau skipti sem ég hef komiš nįlęgt efnisvinnslu fyrir vegagerš er žetta lykilatriši - efsta buršarlagiš veršur aš vera vatns- og frostfrķtt. Į móti er mjög lķtil žjöppun (og samheldni) ķ žessu efsta buršarlagi, einkum ef steinastęršin er einsleit.

Žegar mölin molnar breytist hśn smįtt og smįtt ķ sandblandaša möl, aš lokum ķ hreinan sand, og vatnssöfnun eykst vęntanlega einnig. Standi vatn undir slitlaginu getur žaš svo haft tvenn įhrif: Frosverkun getur sprengt buršarlagiš upp, og žrżsingur žungra dekkja getur žrżst fljótandi vatni upp gegnum buršarlagiš.

Hvorttveggja veldur sprungum og götum ķ slitlaginu, žaš byrjar aš molna beint og afleišingin er svo brśnhvassar holur sem sķšan stękka vegna beins slits umferšar.

Slit į undirlagi vegna žunga bifreiša fer žvķ talsvert verr meš slitlagiš en beint slit ofanfrį. Slit vegna nagladekkja mį laga meš nżlögn slitlags, en slit į undirlagi veršur ašeins lagaš meš žvķ aš fjarlęgja slitlagiš og skipta um undirlag.

Brynjólfur Žorvaršsson, 23.2.2017 kl. 12:05

10 Smįmynd: Jón Valur Jensson

Mjög athyglisverš grein, Įgśst, og umręšan lķka.

Eins og sunnlenzku sveitarfélögin er ég andvķgur almennum vegtollum į bķla śr Reykjavķk į Sušurland, en hitt kęmi vel til greina, ķ žessu ljósi, aš taka myndarlega vegtolla af žungum rśtubifreišum og öšrum žungaflutningum. Hvort žaš er gert meš tollhliši eša öšrum hętti, breytir engu.

Jón Valur Jensson, 23.2.2017 kl. 13:19

11 Smįmynd: Įgśst H Bjarnason

Nišurbrot vega samkvęmt „fjórša veldis reglunni“ er vel žekkt.

Nokkur dęmi:

 

Wikipedia: Surface deterioration

As pavement systems primarily fail due to fatigue (in a manner similar to metals), the damage done to pavement increases with the fourth power of the axle load of the vehicles traveling on it. According to the AASHO Road Test, heavily loaded trucks can do more than 10,000 times the damage done by a normal passenger car....“

https://en.wikipedia.org/wiki/Road_surface#Surface_deterioration

 

 

 

Wikipedia: AASHO Road Test

„...he AASHO road test introduced many concepts in pavement engineering, including the load equivalency factor. Unsurprisingly, the heavier vehicles reduced the serviceability in a much shorter time than light vehicles, and the oft-quoted figure, called the Generalized Fourth Power Law,[2] that damage caused by vehicles is 'related to the 4th power of their axle weight,' is derived from this. The other direct result of the tests were new quality assurance standards for road construction in the US, which are still in use today....“

https://en.wikipedia.org/wiki/AASHO_Road_Test

 

 

 

Vegageršin, Efnisrannsóknir og efniskröfur

http://www.vegagerdin.is/vefur2.nsf/Files/Kafli2_Inngangur_2014/$file/Kafli%202%20Inngangur_2014.pdf

"...Ķ žvķ sambandi mį benda į žį žumalputtareglu aš nišurbrot ķ buršarlagi getur til dęmis veriš 10 žśsund sinnum meira af völdum žungs bķls en fólksbķls ef žyngdarmunur į bķlunum er tķfaldur...

...AASHO (American Association of State Highway Officials) Road Test 1961 setti žessar nišurstöšur fram į grundvelli yfirgripsmikilla įlagsmęlinga į tilraunaköflum sem svokallaša fjórša veldis reglu til aš lżsa įhrifum misžungra bķla į nišurbrot buršarlags (žyngd žungs bķls/žyngd fólksbķls)4 . Til dęmis (10 tonn/1 tonn)4 = 10.000 sinnum meira nišurbrot“.

 

 

 

Vegageršin:  Vegirnir okkar

http://www.vegagerdin.is/vefur2.nsf/Files/Vegirnir_okkar/$file/Vegirnir%20okkar.pdf

„Meš vaxandi umferš hefur slit į vegum aukist til muna en žar vega žungt auknir vöruflutningar. Žungar bifreišar slķta žjóšvegunum margfalt meira en léttar fólksbifreišar žvķ žungaumferšin brżtur nišur buršarlög veganna smįtt og smįtt og veldur žvķ aš meš tķmanum minnkar buršaržol žeirra. Ķ grófum drįttum er tališ aš įhrif žyngdar hafi fjórša veldis įhrif į nišurbrot veganna. Žetta žżšir aš öxull, sem er 10 tonn aš žyngd, hefur 10 žśsund sinnum meiri įhrif į nišurbrot vegar en öxull sem er 1 tonn.“

 

 


Hagfręšistofnun Hįskóla Ķslands

Samanburšur į beinni gjaldtöku og samfélagslegum kostnaši viš flutninga
http://www.vegagerdin.is/vefur2.nsf/Files/Gjaldt_og_kostn_v_flutn/$file/Gjaldt_og_kostn_v_flutn.pdf

Sjį bls. 44

Įgśst H Bjarnason, 23.2.2017 kl. 14:40

12 Smįmynd: Įgśst H Bjarnason

Ķtarleg umfjöllun um „Fourth Power Law“ į vefsķšu Pavement Interactive:

"Equivalent Single Axle Load"

http://wiki.pavementinteractive.org/index.php?title=ESAL#Generalized_Fourth_Power_Law

Įgśst H Bjarnason, 23.2.2017 kl. 15:19

13 Smįmynd: Įgśst H Bjarnason

Verkfręšistofan Verkķs vann įsamt Hįskóla Ķslands aš rannsóknarverkefni įriš 2009.

Žar kemur m.a. fram aš rśturnar geti veriš lśmskt slęmar, žvķ žęr hafa oft bara einn afturöxul, öfugt viš flesta žungaflutningabķla sem hafa aš jafnaši tvķ eša žrķöxul. Fyrir įratug voru rśturnar um helmingurinn af žyngsta įlaginu fyrir staka öxla, en nś hefur žeim į allra sķšustu įrum fjölgaš grķšarlega į vinsęlum feršamannaleišum.   Žaš žarf žvķ ekki aš koma į óvart aš sjį verulega aukningu į nišurbroti vega į žessum leišum.

 

"ÖXULRÓF METIŠ ŚT FRĮ GÖGNUM WIM UMFERŠARGREINIS"

http://www.vegagerdin.is/vefur2.nsf/Files/Oxulrof_m_WIM_umferdargreini/$file/Oxulrof_m_WIM_umfer%C3%B0argreini.pdf

 

Höfundar:

Jóhannes Loftsson, Verkķs
Siguršur Erlingsson, Hįskóla Ķslands

Skżrslan var unnin fyrir Vegageršina.

Įgśst H Bjarnason, 25.2.2017 kl. 09:06

Bęta viš athugasemd

Ekki er lengur hęgt aš skrifa athugasemdir viš fęrsluna, žar sem tķmamörk į athugasemdir eru lišin.

Höfundur

Ágúst H Bjarnason
Ágúst H Bjarnason

Verkfr. hjá Verkís.
agbjarn-hjá-gmail.com

Audiatur et altera pars

Aðeins málefnalegar athugasemdir, sem eiga ótvíætt við efni viðkomandi pistils, og skrifaðar án skætings og neikvæðni í garð annarra, og að jafnaði undir fullu nafni, verða birtar. 

Um bloggiš

Ginnungagap

Żmislegt

Loftslag

Click to get your own widget

Teljari

free counters

Įlverš

http://metalprices.com/PubCharts/PublicCharts.aspx?metal=al&type=L&weight=t&days=12&size=M&bg=&cs=1011&cid=0

Sólin ķ dag:

(Smella į mynd)

.

Vinnan mķn:

Olķuveršiš ķ dag:

Heimsóknir

Flettingar

  • Ķ dag (23.5.): 15
  • Sl. sólarhring: 26
  • Sl. viku: 603
  • Frį upphafi: 696232

Annaš

  • Innlit ķ dag: 13
  • Innlit sl. viku: 402
  • Gestir ķ dag: 12
  • IP-tölur ķ dag: 12

Uppfęrt į 3 mķn. fresti.
Skżringar

Eldri fęrslur

Maķ 2017
S M Ž M F F L
  1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31      

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband