Bloggfęrslur mįnašarins, jśnķ 2012

Spurningar og svör um brennisteinsvetni...

 

 

kleifarvatn_april_2011_ahb--2.jpg

 



Undanfariš hafa veriš nokkrar umręšur um brennisteinsvetni frį jaršgufuvirkjunum, sérstaklega Hellisheišarvirkjun.  Żmsar spurningar hafa vaknaš og af žvķ tilefni hefur Orkuveita Reykjavķkur tekiš saman upplżsingar um mįliš.

Sį sem ritar žennan pistil hefur komiš aš hönnun jaršgufuvirkjana ķ nęstum fjóra įratugi og er žvķ nokkuš kunnugur vandamįlinu, sérstaklega hvaš varšar įhrif brennisteinsvetnis į rafbśnaš. 

Ķ upplżsingum Orkuveitunnar hér fyrir nešan og ķ reglugeršum er notuš męlieiningin  µg/m3 eša mķkrógrömm ķ rśmmetra. Margir eru žó vanari aš nota PPB eša Parts Per Billion, žar sem billjón er amerķsk billjón eša milljaršur. 1 PPB er žvķ sama og 1/1.000.000.000.  Til aš breyta milli PPB og µg/m3 og žegar um er aš ręša brennisteinsvetni mį nota sambandiš 
1 ppb = 1,4 µg/m3
.    Žvķ jafngilda heilsuverndarmörkin 50 µg/m3 um žaš bil 36 ppb.  Žess mį geta aš ķ stjórn- og rafbśnašarherbergjum jaršvarmavirkjana er leitast viš aš halda styrk brennisteinsvetnis ķ lęgra gildi en 3 ppb eša 4 µg/m3.

-

Įšur en lengra er haldiš er rétt aš žaš komi fram aš Orkuveitan hefur variš um 350 milljónum króna  ķ rannsóknir og tilraunir til hreinsunar į brennisteinsvetni frį Hellisheišarvirkjun og tekist  aš dęla brennisteinsvetni nišur meš affallsvatni stöšvarinnar.   Notuš er tilraunastöš žannig aš fullum afköstum hefur ekki veriš nįš, en tilraunin lofar góšu.

Til eru ašferšir sem notašar eru erlendis til aš hreinsa brennisteinsvetni  sem fellur til ķ t.d. olķuišnaši. Afuršin er žį brennisteinn eša brennisteinssżra, en verš į žvķ er lįgt, markašir langt ķ burtu, og förgun tiltölulega dżr.  Žaš er įstęšan fyrir žvķ aš menn eru aš leita ódżrari lausna.  

Mestar vonir eru žvķ bundnar viš verkefni žar sem brennisteinsvetninu er blandaš ķ vatn og dęlt nišur ķ berglög. Žį binst brennisteinsvetniš aftur ķ steintegundir sem žaš kom upphaflega śr og binst til framtķšar. Ķ glópagulli sem margir žekkja er til dęmis mikiš af brennisteini.  Ljóst er aš žessi tękni lofar góšu og lķklegt aš hveralyktin frį jaršvarmavirkjunum heyri brįtt sögunni til.

 

Hér mį sjį styrk brennisteinsvetnis beint frį męlistaš. Fróšlegt er aš sjį hvernig męlinišurstöšur eru samanboriš viš heilsuverndarmörkin.

Męlistöš viš Hellisheišarvirkjun

Męlistöš ķ Noršlingaholt
i

Męlistöš ķ Hveragerši

 

Myndina efst į sķšunni tók höfundur bloggsins ķ aprķl 2011 af hver ķ Kleifarvatni.



orkuveitumerki.jpg

Birt meš leyfi Eirķks Hjįlmarssonar upplżsingafulltrśa Orkuveitu Reykjavķkur.

Spurningar og svör um brennisteinsvetni

1         Hvaš er brennisteinsvetni?

Brennisteinsvetni, auškennt sem H2S ķ efnafręšinni, er jaršhitalofttegund sem berst upp į yfirboršiš frį jaršhitasvęšum og sérstaklega viš nżtingu hįhitasvęša. H-iš stendur fyrir vetni og S-iš fyrir brennistein. Sameind efnisins er žvķ mynduš śr tveimur vetnisfrumeindum į móti einni brennisteinsfrumeind. Brennisteinsvetniš er lofttegundin sem hveralyktin er af. Styrkur žess ķ jaršhitavökva er mismunandi frį einu jaršhitasvęši til annars. Af žeim hįhitasvęšum, sem nżtt eru į Ķslandi, er styrkurinn lęgstur į Reykjanesskaganum.

h2s.png

Į lįghitasvęšum er styrkur žess gjarna minni en į hįhitasvęšunum žar sem lęgri hiti leysir minna af jaršefnum śr berggrunninum. Vatn frį lįghitasvęšum meš brennisteinsvetni hefur veriš nżtt ķ hitaveituna ķ Reykjavķk frį įrinu 1928. Viš framleišslu į hitaveituvatni ķ virkjununum į hįhitasvęšunum er kalt vatn hitaš upp en örlitlu brennisteinsvetni er blandaš ķ žaš til aš hreinsa śr vatninu sśrefni, sem veldur tęringu ķ lögnum veitunnar og višskiptavina. Žannig berst hveralykt meš öllu hitaveituvatni Orkuveitu Reykjavķkur.

Ķ miklum styrk er brennisteinsvetni hęttulegt. Dęmi eru um aš viš jökulhlaup tengd jaršhita undir jökli hafi vķsindamenn veriš hętt komnir viš upptök hlaupanna og starfsfólk virkjana lķka og žarf aš gęta sérstakrar varśšar, ekki sķst ķ lokušum rżmum žar sem lofttegundin getur safnast fyrir.

2         Af hverju er meiri lykt stundum?

Framleišsla jaršgufuvirkjananna er nokkuš stöšug og žvķ er magn brennisteinsvetnis, sem frį žeim kemur, einnig nokkuš jafnt. Vķsbendingar eru žó um aš žaš dragi śr styrk žess ķ jaršhitavökvanum eftir žvķ sem viškomandi jaršhitasvęši hefur veriš nżtt lengur.

Vešur og vindar rįša mestu um žaš hvort brennisteinsvetniš berst frį jaršgufuvirkjununum til byggša. Mestar lķkur eru į aš lykt finnist ķ hęgum vindi ķ svölu vešri, t.d. ķ vetrarstillum. Viš žęr ašstęšur blandast brennisteinsvetniš minna andrśmslofti og stķgur lęgra upp ķ loftiš frį virkjununum. Algengast er aš hveralyktin finnist į höfušborgarsvęšinu ķ svölum og hęgum austanįttum og austan Hellisheišar ķ svölum, noršvestlęgum vindįttum.

3         Hvaš er Orkuveitan aš gera til aš draga śr menguninni?

Hreinsun brennisteinsvetnis śr śtblęstri jaršgufuvirkjana hefur veriš ķ umręšu hjį starfsfólki Orkuveitunnar allt frį žvķ Nesjavallavirkjun var tekin ķ notkun, įriš 1990. Skošašar voru ašferšir viš hreinsun žess og hugmyndir skutu upp kollinum ķ vķsindasamfélaginu um hagnżtingu žess. Žannig hefur prótķnframleišsla śr hitakęrum örverum, sem nęrast į brennisteinsvetni, veriš į tilraunastigi um įrabil. Gallinn viš žį ašferš er aš örverurnar kęra sig ekki um brennisteininn, sem žį veršur eftir og žarf aš farga honum eša koma honum ķ verš. Žaš er offramboš af brennisteini ķ heiminum og verš lįgt.

Eftir aš Hellisheišarvirkjun var gangsett, haustiš 2006, fór aš bera meira į hveralykt į höfušborgarsvęšinu. Var žį fariš aš leita leiša til hreinsunar meš markvissari hętti en įšur. Leiddi žaš til žess aš afrįšiš var aš rannsaka meš tilraunum hvort fęrt sé aš skilja brennisteinsvetniš frį vatnsgufunni og dęla žvķ nišur ķ berggrunninn aftur meš affallsvatni frį virkjuninni. Nišurdęling affallsvatnsins nišur ķ berggrunninn aš nżju žjónar žeim tilgangi aš auka sjįlfbęrni jaršhitanżtingarinnar og koma ķ veg fyrir aš žaš dreifist um yfirboršiš. Meš žvķ aš blanda brennisteinsvetninu saman viš žetta vatn er vonast til aš unnt sé aš losna samhliša viš óžęgindi tengd hveralyktinni.

Rįšist var ķ hönnun og smķši tilraunastöšvar sem į aš skilja jaršhitalofttegundirnar frį vatnsgufunni. Eftir marghįttašar tilraunir tókst aš dęla brennisteinsvetni nišur meš affallsvatninu ķ rśma viku ķ desember 2011. Žį gripu vešurguširnir ķ taumana og raki ķ hreinsibśnaši, sem rekja mįtti til vetrarrķkisins į svęšinu, stöšvaši frekari tilraunir ķ bili. Aftur var dęlt nišur um skeiš ķ kringum pįskana og nišurdęling hefur nś stašiš frį ķ byrjun jśnķ.

Ķ töflunni mį sjį hvaša fjįrmunum Orkuveitan hefur variš til hreinsunar į brennisteinsvetni frį Hellisheišarvirkjun:

2008

2009

2010

2011

Samtals

38 mkr

125 mkr

131 mkr

55 mkr

349 mkr

Žį hefur Orkuveitan rįšist ķ umfangsmikla vöktun į magni brennisteinsvetnis ķ lofti. Um įramótin 2009 og 2010 voru settar upp žrjįr nżjar sķritandi męlistöšvar, sem reknar eru ķ samstarfi viš Heilbrigšiseftirlit Sušurlands. Žęr eru ķ Noršlingaholti, ķ Hveragerši og viš Hellisheišarvirkjun. Hęgt er aš fylgjast meš męligildum frį stöšvunum ķ rauntķma į vef Orkuveitunnar og Heilbrigšiseftirlitsins. Heilbrigšiseftirlit į höfušborgarsvęšinu hafa rekiš loftgęšamęlistöšvar um nokkurra įra skeiš til aš fylgjast meš loftgęšum, og er svifrykiš žar mest ķ umręšu auk brennisteinsvetnisins.

4         Af hverju er Orkuveitan ekki farin aš beita žeim ašferšum sem notašar eru annarsstašar til aš hreinsa brennisteinsvetniš?

Orkuveitan hefur kynnt sér ašferšir sem beitt er žar sem brennisteinsvetni fellur til ķ išnaši. Skošunin bendir til aš nišurdęling brennisteinsvetnis ofan ķ jaršlög aš nżju sé ekki bara ódżrari en hefšbundnar ašgeršir heldur einnig miklu heppilegri frį sjónarmiši umhverfisins. Įstęšan er sś aš allar išnašarlausnirnar eru žvķ marki brenndar aš annašhvort fellur til brennisteinn eša brennisteinssżra, sem afurš. Hvorttveggja er markašsvara en veršiš lįgt og flutningskostnašur mikill frį Ķslandi į žekkta markaši. Lķklega yrši žvķ aš urša brennisteininn meš tilheyrandi įhrifum į umhverfiš. Žvķ eru žessi žekktu ferli viš hreinsun einungis tilflutningur į višfangsefninu, ekki lausn.

Žį er sś leiš einnig žekkt aš leiša śtblįsturinn upp ķ hįf ķ žvķ augnamiši aš dreifing hans verši meiri. Žaš dregur ekki śr magni brennisteinsvetnisins, en meš meiri blöndun viš loftiš, dregur śr styrk žess. Sś lausn viršist ekki vera óhóflega dżr og viršist geta lękkaš toppa ķ styrk brennisteinsvetnis.

5         Er óhętt aš fara nįlęgt virkjununum?

Jį og Orkuveitan hefur hvatt til śtivistar į jaršhitasvęšunum, sem fyrirtękiš nżtir meš śtgįfu gönguleišakorta og stikun göngustķga. Hęgt er fylgjast meš styrk brennisteinsvetnis ķ lofti viš Hellisheišarvirkjun į vef fyrirtękisins og Heilbrigšiseftirlits Sušurlands.

6         Er brennisteinsvetniš hęttulegt heilsunni?

Ķ žvķ magni, sem nś męlist ķ byggš er žaš ekki tališ hęttulegt. Nżleg ķslensk rannsókn gefur žó vķsbendingar um aš brennisteinsvetni, įsamt öšrum loftmengunaržįttum, geti haft įhrif į öndunarfęri žeirra sem viškvęmastir eru. Orkuveitan hefur įkvešiš aš styrkja frekari rannsóknir į žessu. Styrkur svifryks ķ andrśmslofti ķ Reykjavķk hefur fariš yfir mörk 15 til 29 daga į įri frį 2008. Styrkur brennisteinsvetnis fór žrisvar yfir višmišunarmörk ķ Hveragerši įriš 2011 en var alltaf undir mörkum ķ Noršlingaholti.

Erlendar rannsóknir, žar sem leitaš hefur veriš langtķmaįhrifa af brennisteinsvetni ķ litlu magni į fólk, hafa gefiš misvķsandi nišurstöšur, sem erfitt hefur reynst aš draga įlyktanir af. Įkvaršanir um umhverfismörk brennisteinsvetnis, hér į landi og erlendis, eru ekki byggšar į faraldsfręšilegum rannsóknum eins og gert hefur veriš fyrir svifryk, óson og brennisteinsoxķš.

Ķ miklum styrk er brennisteinsvetni stórhęttulegt og ber žvķ aš gęta fyllstu varśšar žar sem žaš getur safnast saman. Žaš getur t.d. gerst inni ķ borholuhśsum, stöšvarhśsum eša öšrum mannvirkjum jaršgufuvirkjana og getur einnig oršiš ķ nįttśrunni svo sem viš jökulhlaup eša eldgos.

Taflan hér aš nešan sżnir įhrif brennisteinsvetnis į mannslķkamann viš mismunandi styrk žess, męlt ķ mķkrógrömmum į rśmmetra. Inn ķ töfluna eru feitletruš reglugeršarmörk hér į landi. Hśn er byggš į samantekt Kristins Tómassonar og Frišriks Danķelssonar, sérfręšinga hjį Vinnueftirlitinu.

Nešri mörk µg/m3

Efri mörk
µg/m3

Įhrif - umhverfismörk

1

190

Lyktarskynsmörk (fólk byrjar aš finna lykt en žaš er misnęmt fyrir lyktinni)

5

Leyfilegt įrsmešaltal

50

Hįmark daglegs hlaupandi 24 stunda mešaltals

150

Sólarhringsmešaltal heilsuverndarvišmišs Alžjóša heilbrigšisstofnunarinnar

1.400

7.100

Óžęgileg lykt, mögulega ógleši eša höfušverkur eftir lengri višveru

14.000

Hįmark 8 klst. višvera skv. vinnuverndarreglugerš

21.000

Hįmark 15 mķnśtna višvera skv. vinnuverndarreglugerš.

29.000

71.000

Erting ķ nefi, hįlsi og lungum, meltingarónot, lystarleysi, lyktarskyn dofnar og veršur ekki lengur öruggt merki um mengunina.

143.000

286.000

Veruleg óžęgindi frį nefi, hįlsi og lungum, lyktarskyn hverfur alveg.

357.000

714.000

Mögulega banvęnt. Lungnabjśgur myndast, sérlega viš lengra įlag, jafnvel įn mištaugakerfiseinkenna, s.s. Höfušverks, ógleši og svima

714.000

Mikil lungnaeinkenni, spenna ķ lķkama, höfušverkur, svimi, óstöšugleiki, yfirliš. Mešvitundarleysi og dauši innan 4-8 klukkustunda. Minnistruflanir.

714.000

1.429.000

Öndunarlömun, óreglulegur hjartslįttur, dauši. Einkenni lungnabjśgs, brjóstverkir og andnauš, geta komiš fram eftir allt aš48 klukkustundir eftir aš einstaklingur hefur lent ķ mengun.

7         Er brennisteinsvetniš hęttulegt tękjum?

Brennisteinsvetni veldur žvķ aš žaš fellur į mįlma, t.d. silfur og kopar. Fólk ķ austari hluta borgarinnar hefur sagst telja aš žaš falli hrašar į silfur eftir aš Hellisheišarvirkjun tók til starfa. Žį žarf aš verja rafbśnaš, sem inniheldur kopar, fyrir įhrifum brennisteinsvetnisins žar sem žaš er ķ hįum styrk eins og ķ virkjununum sjįlfum.

8         Get ég losnaš viš hveralyktina śr kranavatninu heima hjį mér?

Jį, žaš er hęgt meš žvķ aš setja upp varmaskipti fyrir žann hluta heita vatnsins sem ekki fer į ofnana heldur inn į neysluvatnskerfiš, ž.e. ķ krana, baškör o.s.frv. Ķ nżrri byggingareglugerš er aš finna įkvęši um varmaskipti eša uppblöndunarloka į heitavatnskerfinu. Žar er įkvęšiš til žess aš koma ķ veg fyrir aš of heitt vatn komi śr krönum meš tilheyrandi slysahęttu. Sé varmaskiptir notašur ķ žessum tilgangi kemur upphitaš kalt neysluvatn śr heitu krönunum. Komi fólk sér upp slķkum bśnaši žarf aš huga sérstaklega vel aš žvķ aš lagnaefni žoli sśrefniš ķ upphitaša vatninu.

9         Stafar starfsfólki OR hętta af brennisteinsvetninu?

Jį, žaš žarf aš višhafa sérstakar rįšstafanir į vinnustöšum į borš viš jaršgufuvirkjanirnar til aš draga śr lķkum į slysum vegna brennisteinsvetnis ķ hįum styrk. Starfsmenn bera męla į sér sem gera višvart fari styrkur upp ķ vinnuverndarmörk. Sérstakur kafli er ķ öryggishandbók Orkuveitunnar žar sem starfsfólki er leišbeint um hvernig umgangast eigi žessa hęttu. Orkuveitan hefur ekki įstęšu til aš ętla aš viš ešlilegar ašstęšur sé vinnuumhverfiš starfsmönnum skašlegt. Engu aš sķšur hefur fyrirtękiš įkvešiš aš fylgjast sérstaklega meš heilsufari starfsmanna sem vinna ķ brennisteinsrķku umhverfi.

10      Veršur śtblįstur Hverahlķšarvirkjunar hreinsašur aš fullu?

Žegar unniš var aš mati į umhverfisįhrifum Hverahlķšarvirkjunar, į įrunum 2006 til 2008, lżsti Orkuveitan žvķ yfir aš brennisteinsvetni yrši hreinsaš aš langmestu leyti śr śtblęstrinum. Į įrinu 2010 var sett reglugerš nr. 514/2010 um styrk brennisteinsvetnis ķ andrśmslofti. Leyfilegur styrkur samkvęmt reglugeršinni er fremur lįgur, eša um žrišjungur leišbeinandi marka Alžjóša heilbrigšismįlastofnunarinnar. Vinna Orkuveitunnar mišar nś aš žvķ aš uppfylla įkvęši reglugeršarinnar og er žį litiš til allra virkjana į Hengilssvęšinu, ekki bara Hverahlķšarvirkjunar. Ķ yfirstandandi višręšum um fjįrmögnun og byggingu Hverahlķšarvirkjunar er žaš forsenda af hįlfu Orkuveitunnar aš įšur en rįšist verši ķ virkjun liggi fyrir hvernig brennisteinsmįl og nišurrennsli affallsvatns verša leyst.

11      Veršur śtblįstur allra virkjananna hreinsašur aš fullu?

Alger hreinsun brennisteinsvetnisins er lķklega ekki raunhęf. Markmiš Orkuveitunnar er aš uppfylla įkvęši reglugeršar 514/2010. Samkvęmt henni taka hert įkvęši gildi um mitt įr 2014. Orkuveitan sér ekki fram į aš vera tilbśin meš lausn į išnašarskala fyrir žennan tķma. Žess vegna mun fyrirtękiš, ķ samstarfi viš önnur orkufyrirtęki, fara žess į leit aš gildistöku hertra įkvęša verši frestaš.

Umhverfismörk

Višmišunartķmi

Mörk
μg/m3

Fjöldi skipta į įri sem mį fara yfir mörk

Gildir frį

Heilsuverndarmörk

Hįmark daglegra hlaupandi 24 stunda mešaltala

50

5

1.6.2010

Heilsuverndarmörk

Hįmark daglegra hlaupandi 24 stunda mešaltala

50

0

1.7.2014

Heilsuverndarmörk

Įr

5

 

1.6.2010

Tilkynningarmörk

Samfellt ķ 3 klst

>150

 

1.6.2010

Tilkynningarmörk

Samfellt ķ 3 klst

>50

 

1.7.2014

12      Mį bśast viš aš orkuveršiš hękki vegna hreinsunar brennisteinsvetnis?

Ef žęr lausnir, sem verša ofan į viš hreinsun brennisteinsvetnisins, verša mjög kostnašarsamar, mį bśast viš aš sį kostnašur komi fram ķ verši til neytenda.

 

Nżlega hafa HS-Orka, Landsvirkjun og Orkuveita Rekjavķkur auglżst sameiginlega eftirverkefnastjóra til aš stżra sameiginlegu verkefni sem hefur žaš markmiš aš draga śr styrk brennisteinsvetnis ķ andrśmslofti viš jaršvarmavirkjanir. Žaš er žvķ ljóst aš mįliš er nś tekiš föstum tökum.

 

 

Spurningar og svör um brennisteinsvetni frį OR mį nįlgast sem pdf meš žvķ aš smella į krękjuna nešst į sķšunni.


Skrįr tengdar žessari bloggfęrslu:

Hveralyktin góša ķ Hveragerši...

 

 




hveragerdi.jpg

 

Brennisteinsvetni (H2S) er lofttegund sem oftast gengur einfaldlega undir nafninu „hveralykt", en žannig lykt žekkja flestir Ķslendingar. Žessa lykt mį finna nįnast alls stašar į hverasvęšum og žar sem jaršhitinn er virkjašur, ķ mismiklu magni žó.  Lykt af brennisteinsvetni mį finna af eggjum og jökulįrhlaupum.

Hveragerši er fallegur bęr sem dregur nafn sitt af fjölda hvera inni ķ bęnum og umhverfis hann. Ķbśar hafa lengi notaš gufu og heitt vatn til aš hita upp gróšurhśs sķn og ķbśšarhśs. Feršamenn koma til aš njóta hins fallega umhverfis og žefa af hveralykt. Kort žar sem sjį mį m.a. hverina ķ bęnum er aš finna hérInni ķ mišjum bęnum er jafnvel Hveragaršur eša Geothermal Park žar sem mį sjį żmsar geršir hvera, heitt vatn sjóša og hvęsandi gufu streyma. Sjį myndir hér. (Myndin efst į sķšunni er fengin žar aš lįni). Um Hveragaršinn ķ Hveragerši mį lesa hér į Virtual Tourist.

Į vef Hverageršisbęjar www.hveragerši.is  er nįbżlinu viš hverina lżst. Žar stendur mešal annars:

„Fį bęjarfélög į Ķslandi hafa upp į jafn fjölbreytta möguleika til śtivistar aš bjóša og Hveragerši. Ķ bęnum sjįlfum eru einstakar nįttśruperlur į borš viš hverasvęšiš žar sem fręšast mį um mismunandi tegundir hvera, og Varmį sem lišast ķ gegnum mišbęinn..."

„Reykjadalurinn er sannkölluš śtivistarperla en žarna er ein sś flottasta gönguleišin ķ Hveragerši. Volgar laugar og litrķk hverasvęši gera landsvęšiš aš einstakri nįttśruperlu sem enginn śtivistarmašur ętti aš lįta fram hjį sér fara. Sundföt eru naušsynleg meš ķ för en heiti lękurinn er helsta ašdrįttarafliš ķ dalnum en hęgt er aš baša sig ķ lęknum, tekur u.ž.b 1 1/2 - 2 klukkustundir aš ganga aš honum. Gönguleišin er vel merkt og mį sjį falleg hitasvęši į leišinni en varast mį aš fara ekki śtaf af gönguleišinni."

 

Mjög fróšleg grein um hverina ķ Hveragerši og hverasvęšiš ķ mišbęnum er į vef Lands og sögu, sjį hér.

 ---

Žaš kemur bloggaranum žvķ ekki į óvart aš hveralykt eša lykt af brennisteinsvetni finnist ķ Hveragerši. Svo hefur alltaf veriš og veršur vonandi įfram um ókomna tķš. Įn hveranna fallegu vęri bęrinn ekki svipur hjį sjón. Žaš eru ekki margir bęir ķ veröldinni sem stįtaš geta af Hveragarši eša Geothermal Park meš sjóšandi vatni, hvęsandi gufu og yndislegri hveralykt inni ķ mišjum bęnum.  Svo ekki sé minnst į alla hverina ķ fjallshlķšunum umhverfis, blįsandi borholur og gufuskiljur žar sem jaršvarminn er virkjašur til hśshitunar og matvęlaframleišslu. Allt žetta hlżtur aš hafa įhrif į męlingar, hvort sem žęr eru skynręnar geršar meš nefinu eša meš dżrum męlibśnaši.

 

 


mbl.is Fólkiš verši ekki tilraunadżr
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

"Nytjastofnar į Ķslandsmišum eru sameign ķslensku žjóšarinnar..."

 

 

 atlantic_cod-2.jpg

 

 "Nytjastofnar į Ķslandsmišum eru sameign ķslensku žjóšarinnar.

Markmiš laga žessara er aš stušla aš verndun og hagkvęmri nżtingu žeirra og tryggja meš žvķ trausta atvinnu og byggš ķ landinu.

Śthlutun veišiheimilda samkvęmt lögum žessum myndar ekki eignarrétt eša óafturkallanlegt forręši einstakra ašila yfir veišiheimildum...

Til nytjastofna samkvęmt lögum žessum teljast sjįvardżr, svo og sjįvargróšur, sem nytjuš eru og kunna aš verša nytjuš ķ ķslenskri fiskveišilandhelgi og sérlög gilda ekki um..."

 

Gjört ķ Reykjavķk, 10. įgśst 2006.

Ólafur Ragnar Grķmsson.
(L. S.)

Einar K. Gušfinnsson.

 

 

Śr gildandi lögum um stjórn fiskveiša sem lesa mį hér ķ Stjórnartķšindum.

 

Vonandi hefur enginn vešsett "sameign ķslensku žjóšarinnar" fyrir lįni, og vonandi hefur engin fjįrmįlastofnun veriš svo vitlaus aš taka slķkt veš gilt.  Žaš vęri aldeilis slęmt fyrir viškomandi fjįrmįlastofnun žvķ žannig veš er marklaust og einskis virši.

 

 

 

 

 


mbl.is Ekki annaš eins ķ 32 įr
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Myndir frį žvergöngu Venusar ķ gęr...

 

 

P1010037-1

 

Eins og margir ašrir fylgdist ég meš žvergöngu Venusar ķ gęrkvöld og tók fįeinar myndir į Panasonic Lumix  FZ150 myndavél, en vélin er meš linsu sem jafngildir 25-600mm.  Ég var żmist meš mylar filmu eša rafsušugler til aš deyfa ofurbjart sólarljósiš. Žegar sólin er rétt lżst, žį veršur umhverfiš nįnast svart į myndunum.

Ég er ekki bśinn aš fara yfir myndasafniš, en hér eru sżnishorn. Ef til vill bęti ég viš fleiri myndum seinna.

 

 P1000919-1

 

 

p1010011-001--b.jpg

 

P1010057-----C-1 

Į efri myndinni mį greina sólblett #1494 rétt fyrir nešan mišju (smella tvisvar į mynd til aš stękka), en hann mį sjį į "lifandi" mynd hér eša hér.

 

 

 


mbl.is Žverganga Venusar var ķ nótt
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Höfundur

Ágúst H Bjarnason
Ágúst H Bjarnason

Verkfr. hjá Verkís.
agbjarn-hjá-gmail.com

Audiatur et altera pars

Aðeins málefnalegar athugasemdir, sem eiga ótvíætt við efni viðkomandi pistils, og skrifaðar án skætings og neikvæðni í garð annarra, og að jafnaði undir fullu nafni, verða birtar. 

Um bloggiš

Ginnungagap

Żmislegt

Loftslag

Click to get your own widget

Teljari

free counters

Įlverš

http://metalprices.com/PubCharts/PublicCharts.aspx?metal=al&type=L&weight=t&days=12&size=M&bg=&cs=1011&cid=0

Sólin ķ dag:

(Smella į mynd)

.

Vinnan mķn:

Olķuveršiš ķ dag:

Heimsóknir

Flettingar

  • Ķ dag (23.2.): 331
  • Sl. sólarhring: 654
  • Sl. viku: 885
  • Frį upphafi: 692282

Annaš

  • Innlit ķ dag: 280
  • Innlit sl. viku: 704
  • Gestir ķ dag: 269
  • IP-tölur ķ dag: 193

Uppfęrt į 3 mķn. fresti.
Skżringar

Eldri fęrslur

Feb. 2017
S M Ž M F F L
      1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28        

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband